Koblenz

Skoči na: navigacija, iskanje
Koblenz
Mesto

Zastava

Pečat
Koordinati: 50°21′35″N 7°35′52″E / 50.35972°N 7.59778°E / 50.35972; 7.59778Koordinati: 50°21′35″N 7°35′52″E / 50.35972°N 7.59778°E / 50.35972; 7.59778
država Nemčija Flag of Germany.svg
Zvezna dežela Porenja-Pfalška
Upravljanje
 • župan Joachim Hofmann-Göttig
Površina
 • Skupno 105,2 km2 km2
Nadmorska višina 73 m
Prebivalstvo (31. december 2015)
 • Skupno 112.586
Časovni pas CET (UTC+1)
Omrežna skupina 0261
Avtomobilska oznaka KO
Spletna stran koblenz.de

Koblenz (nemško: Koblenz), prav tako napisano Coblenz ali Coblence (francosko), je nemško mesto, ki leži na obeh bregovih Rena je na sotočju z Mozelo, kjer se nahaja Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I..

Kot enega vojaških položajev je Koblenz ustanovil Druz okoli 8. st. pred našim štetjem, zato je mesto leta 1992 praznoval 2000. obletnico.

Ime Koblenz izvira iz latinščine (ad) confluentes[1], sotočje ali (na) združitvi rek. Kasneje se je pojavljalo tudi ime Covelenz in Cobelenz. V lokalnem narečju se imenuje Kowelenz.

Za Mainzem in Ludwigshafnom ov Renu, je tretje največje mesto v deželi Porenje-Pfalška, kjer živi okoli 112.000 prebivalcev.[2]

Zgodovina

Koblenz v 16. st.
Palača nadškofa in volilnega kneza Trierja.
Josef Friedrich Matthes leta 1923 v Koblenzu v času Renske Republike

Starejša zgodovina

Okoli 1000 pred našim štetjem je bila hribu, na nasprotni strani Mozele, postavljena prva trdnjava Ehrenbreitstein. Leta 55 pred našim štetjem so rimski vojaki pod vodstvom Julija Cezarja dosegli Ren in zgradili most med Koblenzom in Andernachom. Okoli 9 st. pr. n. št. je bil eden vojaških položajev Castellum Apud Confluentes, ki ga je ustanovil Druz.

Ostanki velikega rimskega mostu zgrajenega v letu 49 n. št. so še vedno vidni. Rimljani so za zaščito mostu zgradili dva gradova: v 9 stoletju grad Confluentes za zavarovanje ceste Mainz-Köln-Xanten in drugo utrdbo Niedernberg v 2. stoletju, ki so jo uničili Franki leta 259. Severno od Koblenza je bil tempelj Merkurja in Rosmerta (galskoo-rimska boginja), ki je ostal v uporabi do 5. stoletja.

Karta Koblenza z okolico

Srednji vek

Ob padca Zahodnega Rimskega cesarstva, je bilo mesto, ki ga osvojili Franki, kraljevski sedež. Po delitvi imperija Karla Velikega, je bil vključen v deželo njegovega sina Ludvika Pobožnega (814). Leta 837 je bil dodeljen Karlu Plešastem in nekaj let kasneje, avgusta 843, je bila med karolinškimi dediči podpisana Verdunska pogodba, s katero je mesto postalo del Lotaringije pod Lotarjem I.. V letu 860 in 922 je bil Koblenz prizorišče cerkvene sinode. Na prvi sinodi, ki je potekala v cerkvi Ljube gospe, sta se pobotala Ludvik Nemški in njegov polbrat Karel Plešasti. Mesto, ki so ga leta 882 opustošili in uničili Normani. Leta 925 je postal del vzhodnega nemškega kraljestva, kasnejšega Svetega rimskega cesarstva

Leta 1018 je s posebno listino dal cesar Henrik II. Sveti mesto nadškofu-volilnemu knezu Trierja. Ostal je v lasti njegovih naslednikov do konca 18. stoletja, in bil njihovo glavno prebivališče od 17. stoletja. Cesar Konrad II. je bil tukaj izvoljen leta 1138. V letu 1198 se je v bližini odvijala bitka med Filipom Švabskim in Ottom IV.. Leta 1216 je knezoškof Theodoric von Wied podaril del zemljišča bazilike in bolnišnice nemškemu viteškemu redu, ki se je kasneje imenoval Nemški ogel (Deutsches Eck).

V 1249-1254 Koblenz obzida nadškof Arnold II. Isenburg; in ker je bil delno prestrašen od turbulentnih meščanov, so zaporedni nadškofje zgradili in okrepili trdnjavo Ehrenbreitstein, ki tiho dominira nad mestom.

Moderna doba

Mesto je bilo član lige renskih mest, ki je nastala v 13. stoletju. Tevtonski vitezi ali Križniki so ustanovili Bailiffovo okrožje v Koblenzu v ali okoli leta 1231. Koblenz je dočakal blaginjo in še napredoval do nesrečne tridesetletne vojne, ki je prinesla hiter upad. Po Filipu Kristoferju, volilnem knezu iz Trierja, je bila trdnjava Ehrenbreitstein predana Francozom, mesto je dobilo v 1632 cesarsko stražo. To silo so kmalu pregnali Švedi, ki so mesto znova predali Francozom. Cesarske sile so ga končno uspele pridobiti nazaj v bitki leta 1636.

Leta 1688 so Koblenz oblegali Francozi pod vodstvom maršala de Boufflersa, toda uspeli so samo uničiti Staro mesto (Altstadt), med drugim stavbe Stara trgovska dvorana (Kaufhaus), ki je bila obnovljena v svoji sedanji obliki leta 1725. Mesto je bilo rezidenca nadškofa volilnega kneza iz Trierj od 1690 do 1801.

Od 2010 je žičnica v Koblenzu največji nemški zračni tramvaj

Leta 1786 je zadnji nadškof-volilni knez iz Trierja, Clemens Venčeslav Saški veliko pripomogel k širitvi in izboljšanju mesta, spremenil Ehrenbreitstein v veličastno baročno palačo. Po padcu Bastilje leta 1789, je mesto postalo eno glavnih pribežališč za Francoze. Knezoškof je to odobril zato, ker je bil stric preganjanega francoskega kralja Ludvika XVI. Med številnimi rojalističnimi francoskimi begunci, ki so preplavili mesto, sta bila Ludvikova dva mlajša brata, grof Provanse, kasnejši Ludvik XVIII. Francoski in grof d'Artois, kasnejši Karel X. Francoski. Poleg tega je prišel Ludvikov bratranec, princ Louis Joseph de Bourbon, princ de Condé in oblikoval vojsko mladih aristokratov, ki so se pripravljali za boj proti francoski revoluciji in za ponovno vzpostavitev starega reda. Condéjeva vojska se je pridružila zavezniški vojski pruskih in avstrijskih vojakov, ki jih je vodil vojvoda Karel Wilhelm Ferdinand Brunswick in izvedel neuspešno invazijo Francije v 1792. To je ujezilo Francosko prvo republiko; leta 1794 je Koblenz zavzela francoska revolucionarna armada pod vodstvom Marceauja, in, po podpisu pogodbe v Lunevillu (1801) postal glavno mesto novega francoskega departmaja Rhin-et-Moselle. Leta 1814 ga zasedajo Rusi. Dunajski kongres je mesto dodelil Prusiji, in leta 1822 je postal sedež vlade pruske pokrajine Porenje.

Po prvi svetovni vojni je Francija znova zasedla območje. Kot kljubovanje Francozom, je nemško prebivalstvo mesta vztrajalo pri uporabi bolj nemškega črkovanja Koblenza so leta 1926. Med drugo svetovno vojno je bilo mesto pod poveljstvom nemške vojske skupine B in tako kot mnoga druga nemška mesta, bilo močno bombardirano in kasneje obnovljeno. Med letoma 1947 in 1950 je služilo kot sedež vlade Porenje-Pfalška.

Soteska Rena, ki je bila leta 2002 razglašena za del UNESCO-ve svetovne dediščine, ima v Koblenzu svoj severni konec.

Trdnjava Ehrenbreitstein kot se vidi iz Koblenza.

Znamenitosti

Utrjeno mesto

Bazilika sv. Kastorja
Grad Stolzenfels
Bombardiranje US Air Force leta 1944

Mestni obrambni sistem je obsežen in je sestavljen iz močnih utrdb na hribih, ki obkrožajo mesto na zahodu in trdnjavo Ehrenbreitstein na nasprotnem bregu Rena. Staro mesto, ki je trikotnega tlorisa, pri čemer sta dve strani vezani na Ren in Mozelo, tretja na črto utrdb. Slednje so bile porušene leta 1890, kar je mestu omogočilo, da se je razširilo v tej smeri. Koblenz Hauptbahnhof (centralna železniška postaja) je bila zgrajena na mestu izven nekdanjega obzidja, na križišču železnice Köln-Mainz in strateški liniji Metz-Berlin. V aprilu 2011 je bila odprta tudi postaja v središču mesta. Ren prečka most Pfaffendorf, prvotno lokacija železniškega mostu, zdaj pa cestni most, dober kilometer južno od mesta pa je železniški most Horchheim, ki je sestavljen iz dveh širokih in visokih razponov, na njem pa železnica v dolino Lahna, ki je del železniške proge proti Berlinu. Mozelo prečka gotski kamnit mostu s 14 loki, postavljen leta 1344, dva sodobna cestna mostova in tudi dva železniška mostova.

Od leta 1890 je mesto sestavljena iz Altstadt (Staro mesto) in Neustadt (Novo mesto) ali Klemenstadt. Altstadt je zaprto zgrajen in ima le nekaj majhnih ulicah in trgov, medtem ko ima Neustadt številne široke ulice in lepa pročelja ob Renu.

Drugo

V starem delu Koblenza stoji več stavb, ki imajo zgodovinski pomen. Blizu sotočja stoji bazilika sv. Kastorja ali Kastorkirche, posvečena Kastorju iz Kardena, s štirimi stolpi. Cerkev, ki je prvič ustanovljena leta 836 pod okriljem Ludvika Pobožnega, sedanja romanska stavba pa je bila končana leta 1208, gotsko obokana streha pa je iz leta 1498. Pred cerkvijo sv. Kastorja stoji vodnjak, ki so ga leta 1812 postavili Francozi, z napisom v spomin na Napoleonovo invazijo na Rusijo. Ne dolgo zatem so ruski vojaki zasedli Koblenz; in sv. Priest, njihov poveljnik, je dodal ironične besede: »Vu et approuvé par nous, Commandant russe de la Ville de Coblence: Janvier 1er, 1814.«

V tej četrti mesta je tudi Liebfrauenkirche, cerkev Naše ljube gospe (ladja iz leta 1250, kor 1404-1431) z visokimi poznoromanskimi stolpi. Grad volilni knezov iz Trierja postavljen leta 1280, sedaj vsebuje občinsko galerijo slik. Hiša družine Metternich, kjer je bil leta 1773 rojen princ Metternich, avstrijski državnik. Opazna je cerkev svetega Florijana, z dvema stolpoma na fasadi iz okoli leta 1110.

Nekdanji jezuitski kolegij je baročna stavba J.C. Sebastianija (1694-1698) in služi kot sedanja mestna hiša.

V bližini Koblenza, nad krajem Lahnstein, stoji grad Lahneck, odprt za obiskovalce od 1. aprila do 31. oktobra.

Blizu mesta na Goloringu je bronastodobno nahajališče žarnih grobišč, izdelanih pred približno 3000 leti.

Palača volilnega kneza

V modernem delu mesta leži palača (Residenzschloss), ki z eno stranjo gleda proti Renu, z drugo pa v Neustadt. Zgrajena je bila leta 1778-1786 po naročilu Clementa Venčeslava, volilnega kneza iz Trierja, v skladu s projektom francoskega arhitekta P. M. d'Ixnarda. Leta 1833 se je palača uporabljala kot vojašnica in končno prišla v roke depozitarja optičnega telekomunikacijskega sistema iz Potsdama. Danes je nekdanja palača muzej; med drugimi zanimivostmi vsebuje nekaj tapiserij. Ob njej so lepi vrtovi in promenada (objekti cesarice Avguste), ki se raztezajo vzdolž brega Rena, v njih je spomenik pesniku Maxu von Schenkendorfu. Kip cesarice Avguste, katere najljubša rezidenca je bil Koblenz, stoji na Luisenplatz. Od vseh javnih spomenikov je najbolj presenetljiv, ogromen konjeniški kip cesarja Viljema I. Nemškega, ki je bil postavljen leta 1897 in stoji na vzvišenem in masivnem podstavku na mestu, kjer se Mozela steka v Ren.

Spomenik Viljema I.

Križevniki so na sotočju Rena in Mozele, ki se da ne imenuje [[Nemški ogel (Deutsches Eck) postavili svoj nemški dvorec Bailiwick.

Leta 1897 je bil spomenik nemškemu cesarju Viljemu I. Nemškem nameščen na 14 metrov visokem konju, ki ga je slavnostno odkril njegov vnuk Viljem II. Arhitekt je bilj Bruno Schmitz, ki je bil odgovoren za številne nacionalistične nemške spomenike. Nemški ogel je leta povezan s tem spomenikom, je temelj nemškega cesarstva in nemške zavrnitve vseh francoskih zahtevkov na območju, kot je opisano v pesmi »Die Wacht am Rhein« in skupaj z njo imenovan Niederwaldski spoemnik, ki stoji kakih 30 kilometrov gorvodno.

Med drugo svetovno vojno je kip uničilo ameriško topništvo. Francoska okupacijska uprava je hotela popolno uničenje spomenika in ga zamenjati z novim. Leta 1953 je zvezni predsednik Theodor Heuss ponovno posvetil spomenik nemške enotnosti in dodal oznake preostalih zahodnih dežel, kot tudi izgubljenih območij na vzhodu. Nemška zastava tam vihra leta. Posarje so dodali štiri leta pozneje, ko so se številni prebivalci odločili, da se pridružijo Nemčiji.

V 1980-ih je bil posnetek spomenika pogosto prikazan pozno ponoči na TV, ko je National Anthem zaigrala konec dneva, praksa, ki je bila ukinjena, ko so začeli 24-urno oddajanje programa. 3. oktobra 1990, na dan združitve obeh Nemčij, so bili na spomenik dodani znaki novih dežel.

Gospodarstvo

Pivovarna Königsbacher

Koblenz je glavni sedež vinorodnega okoliša Mosele in Rena in obvladuje tudi velik posel pri izvozu mineralnih vod. Tu so še proizvajalci avtomobilskih delov, aluminijastih tuljav (Aleris Aluminij), klavirjev, papirja, strojev, čolnov in tovornih ladij. Od 17. stoletja je bil tukaj sedež pivovarne Königsbacher. Mesto je pomemben tranzitni center za železniški promet in za plovbo po Renu.

V mestu se nahaja sedež nemških vojaških sil (Heeresführungskommando).

Od 19. septembra 2012 je v mestu logistični center družbe Amazon.

Izobraževanje

V mestu se nahaja kampus Univerze Koblenz in Landau kot tudi Univerza uporabnih znanosti Koblenz (nemško: Hochschule Koblenz).

Pobratena mesta

Koblenz je pobraten z:[3]

Sklici

  1. ^ Enciklopedija Britanica[1]
  2. ^ Statistische berichte 2016[2]
  3. ^ "Städtepartnerschaften von Koblenz" (nemščina). Stadt Koblenz. Pridobljeno dne 2015-02-18. 

Zunanje povezave

The article is a derivative under the Creative Commons Attribution-ShareAlike License. A link to the original article can be found here and attribution parties here. By using this site, you agree to the Terms of Use. Gpedia Ⓡ is a registered trademark of the Cyberajah Pty Ltd.