Г

Cirilična črka Ge
Cirilica
А	Б	В	Г	Ґ	Д	Ђ
Ѓ	Е	Ё	Є	Ж	Ѕ	З
И	І	Ї	Й	Ј	К	Л
Љ	М	Н	Њ	О	П	Р
С	Т	Ћ	Ќ	У	Ў	Ф
Х	Ц	Ч	Џ	Ш	Щ	Ъ
Ы	Ь	Э	Ю	Я
Arhaične črke
Ҁ	Ѹ	Ѡ	Ѿ	Ѻ	Ѣ	ІА
Ѥ	Ѧ	Ѫ	Ѩ	Ѭ	Ѯ	Ѱ
Ѳ	Ѵ	Ѷ

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ. Izgovarja se kot g in se običajno tako tudi prečrkuje v latinico. V nekaterih jezikih se izgovarja tudi kot /ɦ/ - tj. glas med h in g znan tudi v nekaterih zahodnoslovenskih narečjih.

Tradicionalno ime te črke je glagoli (глаголи), v novejšem času pa se bolj uporablja kratko ime ge.

Različne oblike črke Г

tiskano	pisano
Г г	Г г

Opomba:

V srbščini in v makedonščini se v rokopisu in v kurzivi po navadi piše malo črko s črtico: . V drugih jezikih prevladuje oblika brez črtice: г in to obliko po navadi vsebujejo tudi standardni računalniški fonti.

Črki Г sta sorodni cirilski črki Ґ in Ѓ.

• Črka Ґ (redkeje tudi Г' tj. Г z apostrofom) se v ukrajinščini uporablja za zapis običajnega zahodnoevropskega glasu g, ki v ukrajinščini nastopa le v tujkah. Navadno črko Г se namreč v ukrajinščini izgovarja kot grleni pripornik /ɦ/ (precej podobno mehkonebnemu g v zahodnih slovenskih narečjih).

• Črka Ѓ se uporablja v makedonščini za zapis mehčanega g - torej gj oziroma g'. Ta glas je podoben (v nekaterih narečjih identičen) glasu đ v srbščini in hrvaščini. Če temu glasu sledi glas e ali i, se črtico na Г izpušča - npr.: ime mesta Гевгелија se izgovarja Gjevgjelija.

• G (latinica)
• Γ (grška abeceda)

• Dolgan, Milan (1992). Sestrski jeziki. Ljubljana: Samozaložba. COBISS 32486400.